Center in Galerija P74, 9. april ― Foto: Arhiv Galerije P74 14. 4. 2026, 17.00 Galerija P74 Vljudno vabljeni ob izidu nove knjige Matjaž Hanžek, Dalibor Zupančič, OM produkcija v torek, 14. aprila 2026 ob 17.00 uri v Galerijo P74, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana. Knjigo bodo predstavili Tadej Pogačar, Lilijana Stepančič in Dejan Habicht. Gre za tretjo publikacijo raziskovalnega projekta SEDEMDESETA, ki smo ga pričeli v letu 2022. Kako se lotiti preteklosti, ki je bila spregledana? Gre za ostanke, ki so dostopni le po delih. To so pričevanja, ki so osebna in avtentična. A to je skelet na katerega gledamo zelo različno. Kontrakultura kot radikalna oblika kulture je v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja zagovarjala vrednote, ki so nasprotovale dominantni kulturi in družbenim normam. Doživljala je podobno usodo kot pred desetletji avantgarda in neoavantgarda. Zaradi stereotipne obravnave jo je kritika spregledala. Danes jo ponovno gledamo s svežimi očmi neposredno skozi izjave vrhunskih ustvarjalcev sodobne vizualne umetnosti. Matjaž Hanžek (r. 1949) je eden najpomembnejših ustvarjalcev sodobne vizualne in konkretne poezije pri nas. Dalibor Zupančič (r. 1949) je osrednji predstavnik samonikle umetniške prakse celjske kontrakulture in akcij v javnem prostoru. OM produkcija je kot umetniški kolektiv nasatala leta 1975, identiteta članov pa je ostala neznana. V letu 2025 so praznovali 50 obletnico svojega delovanja. Po uvodniku Tadeja Pogačarja Kdo so ti ljudje? publikacija prinaša bogat vizualni material ter intervjujeje z avtorji Matjažem Hanžkom, Daliborom Zupančičem in OM produkcijo, ki so jih prispevali Lilijana Stepančič, Tadej Pogačar in Dejan Habicht. Urednik publikacije je Tadej Pogačar. Grafično oblikovanje je delo Iviana Kana Mujezinovića, angleški prevod in lektura Nataše Velikonje, slovenska lektura DO PIKE, Anja Grmovšek Drab, s. p. Knjiga je bila tiskana v tiskarni Matformat v Ljubljani, na 15

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 8. april ― ‘Muzej užitne zemlje‘ je transdisciplinarni projekt, ki hrani svetovno zbirko užitnih prsti ter obiskovalke_ce vabi k razmisleku o našem odnosu do okolja. S projektom masharu odpira vprašanja, kako se tradicije uživanja zemlje razlikujejo med kulturami, od kod prihaja užitna zemlja, kakšne so njene morebitne koristi in nevarnosti ter kako njene materialne lastnosti vplivajo na okus. Poslanstvo muzeja je zbrati čim večje število užitnih prsti iz različnih krajev sveta ter preučiti raznolikost njihovih zgodovinskih in kulturnih pomenov. Skozi interdisciplinarna partnerstva, delavnice in sodelovanja se na novo opredeljuje naše razumevanje uživanja zemlje – geofagije, starodavne globalne prakse s prehranskimi, kulturnimi in zdravilnimi razlogi. Arhiv užitnih prsti poleg opisov in zgodovinskega ozadja vključuje tudi okuse ter izkušnje obiskovalk_cev. Zbirka trenutno vsebuje več kot 600 vzorcev iz 44 držav, ki so pridobljeni s terena, kupljeni ali prejeti kot darilo. ‘Kompost kot superhrana‘ je novejši projekt v katerem kompostirana hrana ustvari umetno prst, ki jo je mogoče uživati na enak način kot ostale jedilne zemlje. masharu v okviru tega projekta spodbuja razpravo o varnosti uživanja naravno procesiranih organskih materialov ter o kompleksnosti kulturnega razumevanja, prostorske in okoljske ozaveščenosti ter osebnih preferenc, ki so s tem povezane. Aktivnosti, ki temeljijo na biodizajnu in oblikovanju hrane, se ukvarjajo z možnostmi izdelave prsti, namenjene prehrani, z nadzorovanimi sestavinami in brez onesnažujočih delcev, kot so mikroplastika, težke kovine in pesticidi. Naravna prst, na primer iz listnatega gozda, nosi sledi tisočletnih interakcij vrst in nastaja skozi dolgotrajen razkroj z vplivom žuželk, deževnikov in mikroorganizmov. Umetno ustvarjena prst pa ima drugačno sestavo in bi lahko bila varnejša za uživanje. Kompost, bogat z vlakninami, kalijem in dušikom, nastane z razkrojem hrane s pomočjo drugih organizmov ter se navadno uporablja kot gnojilo. So